• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

klančína -e ž (í) 

  1. 1. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: sezidati klančino / bočna klančina
  2. 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: pozno ponoči je čez klančino prišlo krdelce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek