• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

klánčnica -e ž (ȃ) 

  1. 1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico
    ♦     žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov
  2. 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek