klécav -a -o prid. (ẹ̄) ki (rad) kleca: klecav berač / klecave noge / prišel je s klecavimi koraki klecajočimi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek