klečáti -ím nedov., klêči in kléči; klêčal in kléčal (á í) biti na nogah, upognjenih v kolenih: stati in klečati v cerkvi / klečati na eni nogi
 
ekspr. kleči pred tem človekom ponižuje se pred njim; ga obožuje
 
šport. klečati sonožno // klečeč prestajati kazen: moral je klečati / klečati za kazen

klečé: kleče moliti, prositi

klečèč -éča -e: klečeč na tleh, v kotu; klečeča množica; sam.: gledal je klečeče pred seboj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek