• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

klén -a -o prid. (ẹ̄) 

  1. 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku
  2. 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica

kléno prisl.: bil je kleno odločen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek