• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kléščar -ja m (ẹ̑) 

  1. 1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: pajki in kleščarji
  2. 2. redko kdor klesti: kleščarji in tesarji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek