kléti kólnem [u̯n] nedov., kolníte tudi kólnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ọ́)
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu:navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo // hudič! je potihem klel
2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami:klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval ♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
kléti se redkoprisegati, zaklinjati se:na čast, pri vseh svetnikih se ti kolnem, da ni bilo res; zaman se je klel, da je nedolžen
kolnèč -éča -e in kolnóč -a -e zastar.:vrnil se je pijan in kolneč; policaj je kričal na kolneče moške
Dostopnost