1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime:zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje // glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu // redko oglašanje, petje:petelinji klic; klici škrjancev // nav. mn. glasno govorjenje, vpitje:klici so kmalu utihnili / slišali so se jezni, veseli klici / ekspr. klici odobravanja
2. glasno izražena želja, zahteva po
a) prisotnosti:klic domov / klic v sili / klic mački / na njegov klic so vsi prihiteli
b) kaki dejavnosti:klici na pomoč; zaslišal je klic k večerji / ekspr. klic k orožju, pripravljenosti / klic vprežni živini / ekspr. klic sirene, trobente // ekspr., v zvezi s povelika potreba, želja:klic po aktualnosti in sodobnosti v umetnosti / vse tri pesnitve so glasen klic po svobodi
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:hotel je zadušiti klic ljubezni; oglaša se klic vesti / klic pomladi ♦ lov. lov na klic lov, pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad; ptt telefonski klic
Dostopnost