• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

klínec -nca m (ȋ) 

  1. 1. nav. ekspr. klin: zabiti klinec v steno; lesen, železen klinec / čevljarski klinec lesen žebljiček // nar. zobotrebec: doma delajo klince
  2. 2. vulg. ničvreden, slab moški: ta klinec je vsega zmožen / kot psovka ti prekleti klinec
  3. 3. v prislovni rabi izraža
    1. a) jezo, omalovaževanje: klinec, pa taka družba / klinec gleda vse skupaj
    2. b) močno zanikanje: klinec boš dobil, ne pa denar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek