1. namerno drugače delati, kot se želi, zahteva:fant mu kljubuje; spet kljubujeta očetu / kljubovati modi, predpisom / ekspr. ta človek kljubuje vsemu svetu
2. ekspr. biti odporen proti čemu:kljubovati prehladu / uspešno kljubuje starosti / stolp še danes kljubuje viharjem // uspešno upirati se:dolgo so kljubovali sovražniku / kljubovati nevarnosti
kljubováje:tam je stala, kljubovaje morju
kljubujóč -a -e:na obrazu je imel jezen, kljubujoč izraz; prisl.: kljubujoče gledati