1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje:kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat
2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje:droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem // kljuke za gugalnice // na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje:sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko
3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje:držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice
4. žarg. negativna ocena (v šoli):dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini
5. slabš. nerazločno napisana črka:kdo bo te njegove kljuke bral
6. redko vijuga, zavoj:zajec dela kljuke / v kljukah voziti
7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska:oženil se je s staro kljuko ● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito ♦ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici