kljúvati -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú)
1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem:kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati // udarjati, tolči s kljunom:žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče
2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine:v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo
3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek:v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo
kljúvati se, tudi kljuváti setepsti se (s kljunom):petelina sta se kljuvala