• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

klobučnják -a m (á) 

  1. 1. nav. mn., zool. klobuku podobni ožigalkarji s spolnim in nespolnim rodom, Scyphozoa: uhati klobučnjak
  2. 2. nar. gorenjsko dimolovec: nad ognjiščem imajo klobučnjak



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek