klobúštra -e ž (ȗ) 

  1. 1. pog., slabš. grd, ponošen klobuk: spet je prišel s tisto klobuštro na glavi
  2. 2. klobuštrač: težko posluša to klobuštro



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek