klobuštríja -e ž (ȋ) ekspr. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: ne more več poslušati njegove klobuštrije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek