1. oglašati se z glasom klok:koklja je glasno klokala in vabila piščance // navadno v zvezi s kokoškazati nagnjenje za valjenje piščancev:kokoš nič ne nese, spet kloka
2. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro:voda se je ob skalah penila in klokala / nagnil je kozarec in pil, da je pijača glasno klokala / brezoseb. pod nogami mu je klokalo // ekspr. slišno, hlastno piti:glej ga, kako kloka / ne klokaj, da se ti ne zaleti
3. ekspr. dajati pretrgane, zamolkle glasove:od smeha se je kar tresel in klokal