1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla:cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo // dajati odsekane, navadno enakomerne glasove:štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji ●star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali // klopotaje premikati se:po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej
2. slabš., redko govoriti, pripovedovati:ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti
klopotáje:hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami