kmetávz tudi kmetávs -a (ȃ) slabš. kmet: skopi kmetavz ga spet ni izplačal; ti hribovski kmetavzi / imenoval jih je tepce in kmetavze



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek