Tipkovnice
knockoutírati tudi knokavtírati -am [prva oblikaknokau̯t-innokau̯t-] dov. in nedov. (ȋ) šport. premagati s knockoutom: izzivalca je že v tretji minuti knockoutiral; pren., ekspr. grozil je, da bo vsakogar, ki bi se mu približal, knockoutiral
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost