kobacáti -ám nedov. (á ȃ) s težavo, nerodno premikati se: otrok že kobaca / kobacati po vseh štirih // ekspr. nerodno, okorno hoditi: počasi je kobacal po snegu; mlade mucke kobacajo za materjo / fantiček je začel kobacati hoditi

kobacáti se navadno s prislovnim določilom s težavo prihajati kam: deklica se kobaca na stol; kobacati (se) iz jame / kobacal se je v posteljo

kobacajóč -a -e: kobacajoč je prišel k njej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek