1. star. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila:na voz je naložil tri kobalje / splezati v kobaljo hrasta v prostor med kraki drevesa
2. nav. mn., zastar. noga:potegnil ga je za kobalje iz vode; dolge, suhe kobalje / v prislovni rabi v kobaljo sedeti okobal // mesto med nogami, korak:hlače so se v kobalji raztrgale