1. žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama:po travniku so poskakovale kobilice; cvrčanje kobilic; vojakov je bilo kot kobilic
2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila:svoje kobilice ne bi dal za štiri konje; pripeljal se je s črno kobilico
3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj:teše kobilico / ladijska kobilica; kobilica čolna / položiti, postaviti kobilico začeti graditi ladjo, čoln ♦ muz. kobilica ploščica na trupu godalnih instrumentov, čez katero so napete strune; zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria