kocínar -ja (ȋekspr. 

  1. 1. neobrit, po obrazu s kocinami porasel človek: tega kocinarja bi se človek še pri belem dnevu ustrašil
  2. 2. z dlako zelo porasla žival, zlasti medved: kje si pa ustrelil tega kocinarja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek