kóckati -am nedov. (ọ̑) 

  1. 1. igrati igro (na srečo) s kockami: kocka z bogatim tujcem / ekspr. kockati na srečo / otroci so se vse popoldne kockali // pog. igrati igro (na srečo) sploh: samo pije in kocka
  2. 2. tlakovati z (granitnimi) kockami: delavci kockajo še zadnji del cestišča

kockajóč -a -e: slika prikazuje kockajoče vojake

kóckan -a -o: cesta je skozi vas kockana; kockano cestišče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek