• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kočljívec -vca m (ȋ) 

  1. 1. ekspr., redko pretirano občutljiv človek: nič se mu ne sme reči, ker je tak kočljivec
  2. 2. zastar. izbirčnež, zahtevnež: on ni tak kočljivec, da tega ne bi jedel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek