• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

koiné tudi kojné [kojne] m neskl., tudi ž neskl. (ẹ̑) lingv. iz več narečij nastali skupni jezik starih Grkov: vpliv govorjenega koine na knjižni jezik // tako nastalo narečje, jezik sploh: proučevati koine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek