kokón -a (ọ̑) 

  1. 1. zool. iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek: okrogel kokon / kokon borovega prelca
  2. 2. tekst. tak ovoj sviloprejke, ki se uporablja kot tekstilna surovina: odvijati svilena vlakna kokonov / kokon sviloprejke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek