• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kóla kól s mn. (ó) star. voz, zlasti kmečki: sedli so na kola; peljati se s koli / kola se počasi pomikajo po blatnem kolovozu
● preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek