kolíba -e ž (ī) 

  1. 1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja: postaviti kolibo / koliba iz vej / oglarska, smolarska koliba
  2. 2. knjiž. majhna, preprosta hiša, bajta: koliba že razpada; stanuje v siromašni kolibi / lesena koliba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek