• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

koloratúrka -e ž (ȗ) muz. ženska, ki (lahko) izvaja kolorature: nova pevka je izvrstna koloraturka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek