• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kolóvrat -a m (ọ̑) 

  1. 1. lesena priprava za ročno predenje: poganjati, vrteti kolovrat; presti na kolovratu; sedeti pri kolovratu, za kolovratom
  2. 2. nar. klepetava ženska, navadno starejša: tega kolovrata ne morem poslušati
    ♦     etn. kolovrat lesena ali kovinska priprava za zategovanje vrvi pri povezovanju s senom naloženega voza; lončarski kolovrat lončarsko kolo, vreteno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek