1. pog. ukazovati, odločati:za delo mu ni mar, samo komandiral bi / pri njih komandira žena ●pog. druge bi komandiral, sam pa ni nič boljši jim dajal nauke, se vmešaval v njihovo ravnanje, vedenje // nedov. in dov., zastar. poveljevati:desetar je komandiral glasno in razločno / komandirati vojakom
2. nižje pog. skrbeti za koga, negovati:bolnike komandira sama / otroke lepo komandira vzgaja, uči
komandírati se nižje pog.živeti, imeti se:kako se kaj komandiraš / mlada dva se slabo komandirata
komandíran -a -o:zastar. tja so bili komandirani po ukazu glavnega poveljnika poslani
Dostopnost