• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kombinatórika -e ž (ọ́) 

  1. 1. nauk ali teorija o kombinacijah: ukvarjati se s problemi kombinatorike
  2. 2. kombiniranje: mata ga je rešila le spretna kombinatorika / pri takem delu ni mogoče shajati brez kombinatorike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek