kompilátor -ja (ȃ) nav. slabš. kdor izdeluje, sestavlja knjižno delo, razpravo po tujih ugotovitvah, dognanjih: spreten kompilator
 
jur. kdor sestavlja nove predpise po starih brez bistvenih sprememb



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek