1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj:pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe // nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote:izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev
2. glasbeno delo, skladba:v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija // veda o glasbenem delu:intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji
3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko:razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah
4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive:kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak
Dostopnost