koncízen -zna -o prid. (ȋknjiž. 

  1. 1. jasen, natančno izoblikovan: koncizen in dobro premišljen nauk; koncizno obdelovanje problemov
  2. 2. jedrnat, zgoščen: pisateljev slog je zelo koncizen

koncízno prisl.: koncizno pisana knjiga; sposobnost jezika, da izraža pojme koncizno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek