• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

končìč -íča m (ȉ í) ekspr. manjšalnica od konec1: prižgal si je končič cigarete
♦ anat. živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek