1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote:prvi si ti, potem pride on in končno še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, končno pa še sebe // izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja; nazadnje:po dolgem omahovanju se je končno odločil / ekspr. končno smo le dočakali rešitev / v medmetni rabi prišli so. Končno!
2. ekspr. izraža samoumevnost trditve:fant je končno zadosti star, da se odloči
Dostopnost