• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kondotjêr -a in -ja tudi condottiêre -a [druga oblikakondotjere] m (ȇ) zgod. poveljnik najemniške vojaške enote v Italiji: bronasti kip kondotjera; bil je sin beneškega kondotjera



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek