• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

konfirmácija -e ž (á) 

  1. 1. knjiž. uradna potrditev: to je bila konfirmacija obstoječega pravnega reda
  2. 2. rel. birmi podoben obred pri protestantih: pastor ga ni hotel pripustiti h konfirmaciji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek