• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kongregácija -e ž (á) rel. 

  1. 1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija
  2. 2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije
  3. 3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek