konjektúra -e ž (ȗ) knjiž., redko ugibanje, domneva: to trdi na osnovi konjekture
 
lit. dopolnitev, izpolnitev manjkajočega ali pokvarjenega dela besedila po domnevi, sklepanju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek