konjíček -čka (ȋ) 

  1. 1. nav. ekspr. manjšalnica od konj: osedlati, vpreči konjička; gledala je za dirkajočim konjičkom / gugalni konjiček
     
    ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom
  2. 2. najljubše delo v prostem času: zbiranje starin je njegov konjiček / skoraj vsak človek ima svojega konjička
    ♦ 
    zool. morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek