• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

konjúšnik -a m (ȗ) 

  1. 1. kdor dela v konjušnici: konjušnik je osedlal konja; več let je bil za konjušnika
  2. 2. zlasti v fevdalizmu naslov za plemiča: zbrali so se konjušniki iz vse dežele



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek