• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

konotácija -e ž (á) lit. pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek