1. knjiž. (logična) posledica:to si lahko razlagamo kot konsekvenco njegovih pojmovanj družbenega vprašanja / nav., mn., publ. tako ravnanje ima lahko neprijetne konsekvence // sklep, zaključek:iz vsega tega sta sledili dve konsekvenci / nav., mn., publ. pisec ni jasno izvajal svojih konsekvenc
2. publ., v prislovni rabi, v zvezi do skrajne, zadnje konsekvenceizraža najvišjo možno stopnjo, mero česa:stvar je razvil do skrajnih konsekvenc; razpresti pesnikove teze do zadnje konsekvence // v zvezi v skrajni, zadnji konsekvencipoudarja trditev:pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika predmeta; resnica mu je bila v zadnji konsekvenci cilj
3. knjiž., redko doslednost, načelnost:pravil se je držal z železno konsekvenco