kontingênten in kontingénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na kontingent: kontingentna pogodba; kontingentna lista lista kontingentiranega blaga // kontingentna vojska
♦ 
filoz. svet je kontingenten sam v sebi nezadosten, nenujen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek