kontrabánda -e ž (ȃ) star. tihotapljenje, tihotapstvo: ukvarjal se je s kontrabando; pren., knjiž. gre za ceneno literarno kontrabando



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek