1. muz. kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali več samostojnih glasov:obvladanje harmonije in kontrapunkta / aleatorični kontrapunkt // nauk o tem:poučuje kontrapunkt // vsak od glasov polifonske skladbe:kontrapunkti se v skladbi neprestano prepletajo
2. knjiž. kar predstavlja idejno, miselno, vsebinsko nasprotje:njegov junak je sentenčno poudarjeni kontrapunkt; kontrapunkt med dvema dejanjema v isti sliki / ekspr. kontrapunkt življenja