kontrastírati -am nedov. in dov. (ȋknjiž. 

  1. 1. biti v kontrastu: črna obleka bo lepo kontrastirala z njeno poltjo / barve živahno kontrastirajo / orkester ritmično kontrastira rogu
  2. 2. dajati, postavljati v kontrast: v drami je dobro kontrastiral dvoje družbenih svetov: fevdalno gospodo in kmečke podložnike / pisatelj kontrastira zdravega junaka z bolnim dekletom

kontrastirajóč -a -e: beli vrat, kontrastirajoč s črnim žametom; kontrastirajoči prizori



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek